Spoštovani kolegi, obveščamo vas o nastali situaciji v Sloveniji v zvezi z izvajanjem zaščite avtorske pravice, človekove pravice in zasebne lastnine, ki so jo povzročili državni organi. Prejeli smo odločbo Urada RS za varstvo konkurence in zahteve Urada RS za intelektualno lastnino. Kot končni cilj državnih inštitucij se kaže onemogočiti podporo razvoju slovenske glasbene ustvarjalnosti ter v končni fazi omogočiti lastnikom kapitala prevzem avtorske organizacije z očitno podporo in diktatom državnih organov. Takšne vneme s strani nekaterih državnih organov in uradnikov žal ni mogoče razumeti drugače.
 
Na eni strani je Urad RS za intelektualno lastnino zahteval od SAZAS-a (priloga 1), da v svoj Statut vnese tudi status izrednih članov, brez pravice glasovanja in izpolnitev te zahteve tudi pogojeval z izdajo dovoljenja SAZAS-u za kolektivno upravljanje avtorske pravice glasbenikov. Danes je SAZAS predmet obtožb drugega državnega organa Urada RS za varstvo konkurence (oba pa delujeta pod okriljem istega ministrstva), češ da je SAZAS kršil določbe Pogodbe o evropski skupnosti in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ker ni omogočil, da prav vsi avtorji (četudi jih SAZAS sploh ne ščiti) ne morejo priti na skupščino SAZAS in na njej odločati (priloga 2). Ker se je bil SAZAS primoran pokoriti zahtevam enega državnega organa – Urada RS za intelektualno lastnino, da je sploh pridobil dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorske pravice in da slovenski in tuji avtorji za glasbo, ki se javno priobčuje v Sloveniji (in nekatere medijske hiše, ki kujejo velike dobičke), ne ostanejo brez denarja, ga je kaznoval drug državni organ, to je Urad RS za varstvo konkurence, ki trdi, da ga zahteve prvega organa ne zanimajo. Zadeva bi bila bizarna in absurdna, v kolikor ne bi imela resnih posledic tako za domače kot za tuje avtorje. Zanima nas, kateri državni organ in kateri državni uslužbenec bo za nastalo situacijo (v kateri ene uslužbence državnega organa niti ne zanima, kaj delajo in zahtevajo uslužbenci drugega državnega organa) odgovarjal?
 
Pri vseh dogodkih, ki so se odvijali v zadnjem času, ni mogoče spregledati predvsem dveh zahtev (vse ostale zahteve so bolj ali manj zamegljevanje bistva obeh):
 
- da Urad RS za varstvo konkurence zahteva, da na skupščino SAZAS pridejo vsi, ki so kadarkoli karkoli ustvarili s področja glasbe, čeprav se to ni nikoli predvajalo ali se ne predvaja, oziroma je bilo ustvarjeno v intimi posameznika, ter predvsem tisti, ki so imetniki materialnih avtorskih pravic, ker so bile te nanje prenešene. To pomeni, da bodo na SAZAS-u o avtorski pravici ustvarjalcev lahko v kratkem odločali uporabniki glasbenih del in predstavniki tujih velikih založb,
 
- da Urad RS za intelektualno lastnino zahteva, da SAZAS odpravi Sklad za promocijo kulturnih dejavnosti, ki ga sicer imajo vse ostale slovenske in tuje kolektivne organizacije (priloga 3). Namenjen pa je pospeševanju domače (lokalne) kulturne ustvarjalnosti.
 
Postopanje državnih organov se je tako pokazalo predvsem v smeri podajanja zahtev po obvladovanju avtorske organizacije s strani tistih, ki na račun avtorjev in njihove glasbe ustvarjajo dobiček (kar je v nasprotju s primarnim namenom avtorske zaščite in kaže na izrazito moč kapitala v Sloveniji), posledice njihovih zahtev, pa bodo rodile sprevržen sistem avtorske zaščite, saj jo bodo obvladovali uporabniki, torej tisti, proti katerim naj bi se avtorje ščitilo. Dodatno pa se je povsem jasno izkristalizirala zahteva državnega organa (kar je mogoče razumeti kot moč kapitala!!), da mora SAZAS odpraviti sklad za promocijo kulturne dejavnosti, ki je namenjen izključno slovenskim ustvarjalcem, ob tem pa kulturno ministrstvo želi ustvarjati vtis, da mu gre za razvoj in spodbujanje slovenske kulture. Naj samo omenimo, da takšen sklad poznajo vse avtorske organizacije. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino – WIPO v vodniku »Ustanovitev novih združenj za zaščito avtorskih pravic« celo navaja, citiramo: »Pogodbe o vzajemnem zastopanju med združenji za zaščito avtorskih pravic, v skladu z modelom CISAC, zagotavljajo možnost uporabe 10 % čistega prihodka iz upravljanja pravic izvajanja in predvajanja – po odštetju administrativnih stroškov – za socialna nadomestila v prid domačim avtorjem in založnikom ter kulturno promocijo domačega repertoarja…«
 
Združenje SAZAS

Priloga 1

Priloga 2

Priloga 3