Sodelavka portala narodnjak.si Anja Smogavec je dejavna na več področjih. Tokrat se je preizkusila v pevski vlogi. Da je zaljubljena v narodno-zabavno glasbo, najbrž ni treba posebej poudarjati, saj za portal pripravlja najrazličnejše prispevke vestno že pet let. Glasba ji je bila položena v zibelko, največ zaslug za to pa ima njen oče, ki je v različnih narodno-zabavnih ansamblih prepeval kar 25 let.
Anja je v Studiu MiHELiČ posnela svoj prvi valček z naslovom »Vem, nekje ljubezen čaka«. Besedilo zanj je napisala Vera Šolinc, melodijo sta prispevala Anjin oče Ivan Smogavec in Avgust Skaza, aranžma pa je dodal Rok Žlindra, Ansambel Roka Žlindre pa je skladbo tudi posnel.
Lahko bi rekli, da gre za Anjino avtobiografsko skladbo, v kateri prepeva, da jo kljub njeni »drugačni zunanjosti« - je namreč od rojstva laže gibalno ovirana, nekje čaka ljubezen.
O viži je povedala:
»Poznate tisti občutek, ko glasbo čutiš od vrha glave do mezinca na nogi? Težko je to opisati z besedami. Vrsto let sem le opazovala očeta na odru, bila njegov prvi kritik in si mislila, kakšen srečnež je, ko lahko s pesmijo osrečuje ljudi okoli sebe. Od nekdaj je v meni vrela želja ukvarjati se z glasbo. Potem je enkrat bolj za šalo kot zares padla ideja, kaj pa če bi res kaj posnela. Imam to srečo, da sem tudi s pomočjo spletnega portala Narodnjak.si spoznala veliko glasbenih prijateljev. Ob sebi sem tako zbrala že zgoraj omenjeno močno avtorsko ekipo, le ansambel, s katerim se bom zaprla v studio je še manjkal. Nekako sem si želela, da bi me vokalno in instrumentalno spremljal Ansambel Roka Žlindre. Vsi vemo, da gre za odlične glasbenike, ki jih zelo cenim in jim z veseljem prisluhnem. Kljub temu, da smo dobri prijatelji, sem zbirala pogum, da jih povprašam za sodelovanje precej časa. Na moje veliko veselje so bili takoj za in začelo se je. Vem, sem še precej »zelena« na tem področju, manjka mi izkušenj, a nekje je treba začeti. Vsak začetek je težak. Prepričana sem, da je z delom in vztrajnostjo mogoče doseči prav vse.
Ob tej priložnosti bi se rada še enkrat iskreno zahvalila vsem avtorjem, posebej pa Roku Žlindri in njegovemu ansamblu, ki so mi z glasovi in instrumenti priskočili na pomoč. Prav tako iskrena hvala zelo dobremu prijatelju Tadeju Miheliču, ki ni le izvrsten tonski mojster in producent, pač pa tudi odličen pedagog, vedno pripravljen svetovati, kako narediti stvari čim bolje. Hvala vsem in vsakomur posebej, ker so z vašo pomočjo moje sanje postale resničnost.
Valček mi je pisan na kožo, v njem sem se našla, saj je bilo besedilo napisano namenoma zame. Ponosna sem na svoj prvi glasbeni izdelek, ki upam, da ni zadnji. Uspehi ne pridejo sami od sebe čez noč, tega se dobro zavedam. Ni pomemben le cilj, ki ga dosežemo, pomembna je predvsem pot, ki jo do cilja prehodimo. Zame se je začela nova pot, nadaljevati jo ali ne, pa bo pokazal čas in vi, dragi poslušalci!«
Spodaj lahko prisluhnete čudovitemu valčku. :)
