Skupina La Ca’d’oro, poimenovana po slavni beneški palači, prikliče v spomin mesto dožev, kjer so trije mladi glasbeniki odkrili svojo glasbeno sorodnost. Po študiju na lyonskem konservatoriju in na glasbeni akademiji v Ženevi so ustanovili skupino komorne glasbe, v kateri povezujejo različne sloge.
Številne raznovrstne izkušnje in vključevanje različnih glasbenikov v skupino glede na repertoar so pripomogli k uvrstitvi med finaliste na tekmovanju Premio Bonporti leta 2004 in k priznanju na tekmovanju Musica Antiqua v Brugesu leta 2006. Poleg tega so nastopili na raznih festivalih v Franciji in v tujini: Les Musiques de Beauregard, Baroque en Tarentaise, Festival de Música Antigua de Barcelona.
4.7.2011 (pon) 20:30 Mokrice, Grad Mokrice, vstopnina: 25€
5.7.2011 (tor) 20:30 Velenje, Grad Velenje, vstopnina: 25€
Jean Brégnac (traverso)Marie Rouquié (violina)
Jennifer Hardy-Brégnac (violončelo)
Clémence Hoyrup (čembalo)
Program: Carl Philipp Emanuel Bach: Iz očetove sence v svetovno prodornost
Kot skladatelja na razpotju med glasbenimi slogi svojega časa Carla Philippa Emanuela Bacha in njegove brate pogosto predstavljajo kot sinove genialnosti njihovega očeta. Carl Philipp sam je priznal Johannu Nikolausu Forklu, da je bil, kot vsi njegovi bratje, »primoran izbrati oseben slog, saj mu ne bi nikdar uspelo doseči očetovega uspeha v njegovem slogu«. Bolj kot osebni slog je Carl Philipp Emanuel razvil nov glasbeni jezik v skladu s t.i. Empfindsamkeit (sentimentalnostjo), umetnostnim gibanjem, ki je trajalo do konca 18. stoletja.
Tako kot Mozartu je tudi Carlu Philippu Emanuelu v mladosti koristilo očetovo znanje, skupaj naj bi celo napisala nekaj sonat. Kjub temu lahko že zelo zgodaj opazimo željo po odmiku od očetove glasbe k lastnemu načinu skladanja. Ogromno dela je vložil v ponovno skladanje sonat svoje mladosti in nikdar si ni nehal prizadevati za svojo glasbeno osamosvojitev. Sledil je glasbenemu slogu gibanja Empfindsamkeit, katerega cilj je bila poglobitev čustvenega izražanja. Razvil je nov glasbeni jezik, sicer še vedno vezan na očetovega, ki je razviden iz njegovega dela Esej o pravi umetnosti igranja klaviatur. Le-ta služi kot osnova našega stilističnega raziskovanja za dosego elegance in rafiniranosti z uporabo predlaganih tehnik (ornamentacija, rubato, občutek dialoga). Petnajst sonat za flavto, violino in basso continuo Carla Philippa Emanuela Bacha je izjemno pričevanje glasbenega sloga 18. stoletja in dragocena vez med J. S. Bachom in W. A. Mozartom.
La Ca'd'Oro (FR)
www.lacadoro.com
