Dočakali smo nov videospot novomeškega raperja Mirka Vorkapiča za skladbo Kronika betona iz njegove druge plošče Borec v meni. Nastala je izpod dirigentske palice Matjaža Povšiča, za produkcijo komada pa sta zadolžena Timo Radović in BMD. Komad in spot posveča Mirko Novemu mestu in naselju Grm!

Mirko - Kronika betona
Dim lights

Mirko je nase opozoril že z gostovanjem na Trkajevi plošči Rapostol, pred časom pa tudi s političnim videospotom za singel Rdeči trak, s katerim je dvignil kar precej prahu. Spot je posnel 19-letni Uroš Gracar, ki je na dolenjskem prav tako že opozoril nase s filmom Razpotje (2010). Tudi tako potrjuje, da so njegovo primarno poslušalstvo, kot je povedal lani v intervjuju, borci.

Mirko - Rdeči trak
Dim lights

Končno je na svet pogledal težko pričakovani hip hop album novomeškega raperja Mirka Vorkapića. Na dan zmage - 9.5. je izdal ploščo z naslovom Borec v meni, kar ne čudi, če vemo, da je Mirko tudi zelo uspešni slovenski športnik tajskega boksa (Scorpion Novo mesto).

CD je nastajal štiri leta, na njem pa je 15 skladb:

1. Mogu sm pridt
2. Dejte dnar feat. Klemen Klemen, Ballau
3. Kronika betona 4. Mikrofon tehnik
5. Učeri dans jutr
6. Borec v meni
7. Kje ste?
8. Rdeči trak
9. Rap dirigent
10. Druže stari
11. Od glave do pet
12. Ljubezn za rap
13. Milica
14. Igre feat. Anja
15. Vidu sm

Komade s plate lahko predposlušate tukaj:
Dim lights

Andrej Bučar, v matični knjigi raperjev in raperskih producentov zaveden kot Drill, je po devetih letih trdega dela, piljenja in preučevanja hip hop kulture uspešno zaključil naslednji korak z izdajo plošče Vokalni dirigent. Drillovo delo smo na tem portalu že predstavljali, pogledate si lahko tudi njegovih videoposnetkov. Mirko Vorkapić, prej znan kot Atila, novomeški raper, absolvent novinarstva in uspešni slovenski športnik tajskega boksa, je za nas spisal recenzijo za Drillovo novo ploščo.

Recenzija Drillove plošče Vokalni dirigent

Dirigirana sprememba smeri tramontane je na celino prinesla pričakovani solo prvenec obalnega raperja Drilla s petnajstimi komadi pod katere so se, poleg glavnega akterja, podpisali še različni gosti z obale, ki so k projektu prispevali bodisi vokale bodisi glasbene podlage. Drill, ki si je potrebno kilometrino za lansiranje prvenca nabiral kot član dua R.I.C. na albumu Masaker ter na različnih kompilacijah, je tako naposled dobil priložnost pokazati svoje veščine dirigiranja.

Predstava se začne s sicer precej klišejsko naslovljenim „Majk test“, kjer Gramatik postavi psihadelično zvočno zasnovo, na kateri praktično sloni celotno nadaljevanje plate. To  je seveda pohvalno, kajti vse skupaj da vtis neke zaključene celote, kar album tudi mora biti, v nasprotju z vseprepogostim pojavljanjem nekakšnih kolaž-plat, ko ustvarjalci enostavno na CD vržejo zbirek enih komadov, med katerimi ni prav nobene kohezije, še manj pa selekcije. Če se je Drillu in ekipi uspelo izogniti tej težavi in ohraniti zvočno konceptualnost pa je vrzel ostala nezapolnjena pri besedilni konceptualnosti, ki je pogrešana predvsem v prvi tretjini plate, kjer Drill sicer pokaže precej velik lirični repertoar, s svojo nesporno prezenco v vokalu pritegne pozornost skeptičnih ušes, vendar pa se preveč osredotoča na „reprizent-rapanje“ ter lirično-telovadbo in s tem poslušalcu ne ponudi tistega presežka, katerega je nedvomno, ob svojem tehničnem znanju, sposoben doseči. Na ploščku je tudi 4 minute in 41 sekund porabljenih za poravnavo računov z rivalnim obalnim rimometalcem, kjer Drill nastopi ekstremno surovo in groteskno. „V mraku“, še pomnite tovariši?  V tem nekakšnem psihadelično-morilskem deliriju njegova ustvarjalnost še najbolj splava na površje in se loči od ostalih slovenskih mcjev. Morda plati manjka še kakšen komad v tem stilu. Flowalno je Drill zadovoljiv, brez napak, poseduje pa tudi enega boljših „rapid-fire delivery“ flow-ov na Slovenskem, a hkrati uporablja pavze na pravilnih mestih in s tem poslušalcu omogoča absorbiranje besedila, kar ga tudi distancira od nekaterih MC-jev mlajše generacije. Vredno je omeniti, da ima na momente res dobro dodelano shematiziranje rim, ki mu omogoča, da se izogne konstantnemu rimanju na zadnji snare, in pa relativno odsotnost angleških tujk, kar mu je tudi treba šteti v plus.

Največji problem te plate, poleg že omenjenega pomanjkanja inovativnih idej pri zastavljanju tematik komadov, so gostujoči ritmično-poudarjalni poeti, ki skozi celoten album sejejo občutek blede prezence s pomanjkanjem karizme na vokalu in neprepričljivostjo. Kot izjemo gre omeniti le Dpeka na sproščujočem Paf paf, in morda Huga, ki pa ga Drill zasenči na Frekvenci tramontane. Pevka Kriss je sicer solidna, vendar bi si po treh refrenih zaželel še kakšno drugo barvo vokala, čisto iz vidika dinamike. Na prihodnjih projektih se bo vokalni dirigent moral tudi malce bolj osredotočiti na same refrene, saj so na nekaterih komadih premalo izstopajoči, kar celotni zadevi da občutek kot da gre za eno (cel komad) dolgo kitico.

Produkcija je na nivoju, predvsem z Gramatikove strani, tudi Dpek se izkaže, izmed Drillovih kreacij pa mi je bila najbolj všeč Povej mi, četudi ravno nisem pristaš „ljubavnega“ rapa. Komadi, ki izstopajo so Gliser – kot najboljši banger, reprizenterska Serum resnice in Vokalni dirigent, introspektive Iluzije, neizprosna Giljotina, zasanjan Povej mi in pa konceptualno najbolj dodelan Z mikrofonom. V soju skozi-celo-ploščo-prisotnega anarhizma najbolj zasveti Centrifuga, ki ne skriva grafične brutalnosti, a se plošča konča precej kontrastno, saj Dirigent svoj opus sklene s posvetilom umrlemu prijatelju Juretu.

Kljub omenjenim pomakljivostim pa se na ploščku najde dovolj dobrega materiala in vsebine, da se Vokalni dirigent lahko uvrsti med  najboljše slovenske rap plate v letu 2010 in da Drill postane prvi mož obalnega orkestra.

7,5/10

Mirko Vorkapič

... ohladilo se bo. Od sredine decembra dalje lahko na dolenjskem pričakujemo muzično anomalijo – pihala bo burja, z dirigentsko palico pa jo bo usmerjal Andrej Bučar, v matični knjigi raperjev in raperskih producentov zaveden kot Drill.

Od prvega spisanega verza je minilo že devet let. Devet let piljenja tehnike, devet let preučevanja hip hop kulture, devet let iskanja in udejanjanja inspiracije in devet let trdega dela. Drill je še en dokaz v pričo dejstvu, da raper ne moreš postati čez noč, da si te etikete ne moreš nadeti tako,j ko ti uspe uloviti samoglasnike in soglasnike zadnjega zloga na koncu dveh verzov.

Geneza se je začela s komadom »Z mikrofonom«, ki se je pojavil na kompilaciji radia Val 202. Sledila so gostovanja na projektih Obalna kompilacija vol. 2, Hip Hop val, Obalna pašteta ter 5min of Game. Po precej obetajoči uverturi je na vrsto prišel prvi večji zaokroženi projekt, pripravljen v tandemu R.I.C. z obalnim raperjem in producentom Dpekom. Leta 2008 sta tako izdala kritično dobro sprejet album Masaker in vrgla sidro v zemljevid slovenskega rapa. Po skupinskem albumu pa je Drill zajadral v solo vode in pridno začel zbirati material za svojo debitantsko ploščo z naslovom Vokalni dirigent, ki je izšla pred dnevi in zapečatila slovensko hiphop diskografijo za leto 2010. Poleg osmih Drillovih produkcij in dveh Dpekovih, je na plošči s petimi »beati« sodeloval tudi mednarodno priznani producent Gramatik, ki trenutno na turneji navdušuje ameriško hiphop publiko.

Da burja zapiha tudi v dolenjske konce, pa je bilo moč opaziti tudi v mojem singlu »Kje ste«, ki ga je produciral prav Drill, njegova partitura Utrinek sreče pa bo zaigrala s Povšotovega albuma Dobrodošli na Grmu.

Album Vokalni dirigent lahko naročite preko elektronske pošte: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . Cena je simboličnih 5 evrov plus poštnina. Da pa se ne boste odločali na slepo oz. bolje rečeno »na gluho«, pa si na spodnjih povezavah poslušajte pesmi iz omenjene plate.

Raz, dva, tri skozi 114 let star kandijski most, na desni breg gospodične, ki obvija slovensko mesto sedmerih gričev in potetovirane stene Windischarjevega vrta vam bodo prišepnile: “Dobrodošli na Grmu”.  V zavetju fasad boste, če boste dobro napeli vokalne receptorje, slišali bobnenje “kickov” in “snareov”, klepanje rim in odmev grmskih dogodivščin, zapisanih v grmsko kroniko s podpisom šele sedemnajstletnega avtorja, ki nosi iz priimka izpeljan psevdonim, Povšo.

Mati so ga rodili in orojstnoknjižili z imenom Matjaž Povšič, Osnovna šola Grm mu je dala ustvarjalni zagon, malo kdo pa je ob valeti in njegovemu poskusu rimorecitiranja mislil, da bo še ne tri leta pozneje zrasel v enega največjih upov slovenske hiphop scene. Začelo se je s patetično-humornim demo posnetkom “Povšo sem”, kjer pa je mladi reper že pokazal, da sklada rime bolje od svojih vrstnikov.

Morda je tu mesto, ko je potrebno reči: "Da, vsak je lahko raper, vendar vsak NE BI SMEL biti raper." Pretežno rimanje na glagole, nesporočilnost, nepotrebna egocentričnost, slaba dikcija, nenačitanost oz. analfabetizem in še nekaj drugih dejavnikov so že na samem začetku ustvarjanja očiten znak škodovanja rapu in če imaš rad to zvrst glasbe, potem ji naredu uslugo ter se od izvajanja preseli k poslušanju.

K sreči Povšo omenjenih “atributov” nima in v prihodnosti lahko s svojim delom hiphopu le pomaga, akoravno sprva samo v lokalnem smislu. Morda mu manjka klišejska ulična kredibilnost, kajti fant ni bil nikoli diler, se ni pretepal niti imel svoje tolpe. Imel pa je oko in ušesa, da je dogodke skrbno memoriziral, jih po navdihu prelil na list papirja in skozi mikrofon v nekakšen “piflarski” rap začinjen z uličnostjo.

V začetku leta 2011 bo tako lansirana njegova debitantska plošča z naslovom »Dobrodošli na Grmu«. Če je Teorija Đorđe Kesić govorila o Novem mestu, bo Povšo znotraj mesta magnificiral grmski okraj in poslušalce popeljal skozi zgodbe in življenje v svojem delu mesta ob Krki. Nekdaj so nam še kot otrokom na grmski šoli pripovedovali srhljivo zgodbo o družini Valantič. Povšo jo bo vrnil iz pozabe. Vsi se sprašujemo zakaj Lojzka hodi po mestu in poje partizanske pesmi. Povšo vas bo spomnil na legende novomeških cest. Gospe se zgražajo, ko fantje nosijo hlače pod pasom. Povšo bo povedal, zakaj je kul, da si jih spuščaš pod rit.

Tistim, ki ne živijo v bloku, ni jasno, čemu se mestni mulci tako oklepamo teh etažnih grdobij. Povšo vam bo povedal, zakaj ne bo zapustil bloka. In ko se bodo novomeščani spraševali, kje dobit kšnodobroplatočlouk, ne bo težko. Povšo jo bo izdal. Seveda pa mu bo pri tem pomagala ustvarjalna ekipa - obetavni in talentirani producent Klemen Šinkovec »Šinki« ter »šraufača« glasbe Uroš Fink in Mihajlo Milić.

Do takrat pa naj igra uvodna dobrodošlica, salut naselju Grm, kronika mestnega poeta...

M. Vorkapić

Foto: Gal Sušnik

Dim lights

Mirko Vorkapić, prej znan kot Atila, je 24-letni novomeški MC (raper), absolvent novinarstva in uspešni slovenski športnik tajskega boksa (Scorpion Novo mesto). Širši glasbeni javnosti se je prvič predstavil z gostovanjem na zadnji Trkajevi plošči Rapostol v komadih Ni več tko (kjer poleg Mirka in Trkaja sodelujeta tudi Zlatan Čordić Zlatko in Omar Naber) ter 1MF2, kjer se je zbrala smetana slovenskega rapa. Trenutno pa se Mirko intenzivno pripravlja na izid nove plošče Borec v meni, ki velja za enega najbolj pričakovanih hiphop albumov zadnjih nekaj let.

Na fotografiji: Zlatko, Rok Trkaj, Mirko Vorkapić in Jaka Birsa

Po omenjenih gostovanjih na albumih priznanih slovenskih hiphop izvajalcev, se je konec leta 2007 lotil svojega samostojnega projekta, ki ga je naslovil “Teorija Đorđe Kesić”. Na plošči posvečeni Novemu mestu, njegovim blokovskim naseljem, kulturni dediščini in seveda ljudem, sta prišla do izraza tako Mirko, kot Timo Radović, producent, ki je s svojimi “starošolskimi” rap podlagami opozoril nase in takorekoč čez noč postal eden bolj zaželjenih slovenskih hiphop producentov. Album so kritiki razglasili za enega najboljši slovenskih hip-hop albumov vseh časov in tudi skoraj tri leta po izidu je vpliv plošče v slovenski hiphop sceni nevprašljiv. (ena od recenzij je dostopna tukaj). Vendar pa je bil ta album le ogrevanje pred glavnim projektom z naslovom Borec v meni, ki bo izšel v prihodnjih mesecih na eni od večjih založb.

Vsebine, o katerih rapa, so različne. Veliko poudarka daje Mirko na koncepte in strukture komadov, vse to pa se zlije čez prepoznavno hiphoperske podlage, pod katere se sedaj podpisujejo vsi boljši slovenski producenti in tako vračajo rap k njegovim koreninam, daleč nazaj skozi retrospektivo v zlata leta hip-hopa (1990-1996). Nikakor pa ne manjka družbeno kritičnih ter aktivistično angažiranih besedil ter sporočil, ki močno zaznamujejo avtorjevo stališče in nepreklicno zavezanost k borbi za socialno in družbeno enakost ter izražajo upor proti vsesplošni zahodni kapitalistični hegemoniji.

http://www.myspace.com/atilanm
facebook.com/mirko.vorkapic

Videospot Kje ste s prihajajoče plošče Borec v meni
kamera in režija: Uroš Gracar, produkcija komada: Drill, skreči: DJ SSF,
mix/master: Tamir Gostiša, Press play Media
Dim lights

Komad Za moje ljudi, ki se zaradi tehničnih zapletov ni uvrstil na novo ploščo:
Dim lights

Videspot Moj rispekt s prve plošče Teorija Đorđe Kesić
Dim lights

Sodelovanje Mirka z Zlatkom
Dim lights

Sodelovanje Mirka s Trkajem
Dim lights

Raper in šampion v tajskem boksu Mirko Vorkapič je snemanje video spota za svojo pesem ''Kje ste'' zaupal novomeškemu dijaku Urošu Gracarju. Maja letos je snemanje potekalo v novomeškem Sokolskem domu, sedaj pa je spot nared za ogled.

Okoli desete ure zvečer se je včeraj začel napovedani raperski koncert na vrtu San Sebastian v Novem mestu.

Premierno se je z videospotom najprej predstavil mladi Mirko Vorkapič, nekdaj Atila. Novomeščan, ki zlaga rime zato, da na kaj opozori in pove, kar vidi, pripravlja svoj novi CD, že drugi po vrsti. Ker je bil prvi izdan v samozaložbi, ga potemtakem nekateri ne smatrajo kot resen izdelek. Za Mirka pa je bil in ostaja prvi. Na drugem CD-ju predvideva od 15 do 17 skladb. Od teh jih je na včerajšnjem koncertu predstavil dve, postavljeni na začetek in konec njegovega dela nastopa, vmes pa je predstavil skladbe s prvega CD-ja. Kot je sam opisal svoje izdelke, naj bi bil prvi CD namenjen Novemu mestu in o njem tudi govori, za drugega pa Mirko pravi, da "bolj jaz, kot je, ne more biti".

Po prvem delu in kar navdušenem aplavzu publike je večer nadaljeval mnogim že dobro poznani raper Zlatko iz ljubljanskih Fužin. Za sabo ima že kar nekaj projektov, zadnji je duet z Nino Pušlar, prav gotovo pa je vredno omeniti tudi njegov duet s pevko skupine Tabu Tino.

Še en tematski, pa vendar prijeten večer v organizaciji ekipe San Sebastian, ki je bila z obiskom kakih sto gostov vrta in njihovim odzivom zelo zadovoljna.

Foto in tekst: Jože Robek