Raz, dva, tri skozi 114 let star kandijski most, na desni breg gospodične, ki obvija slovensko mesto sedmerih gričev in potetovirane stene Windischarjevega vrta vam bodo prišepnile: “Dobrodošli na Grmu”. V zavetju fasad boste, če boste dobro napeli vokalne receptorje, slišali bobnenje “kickov” in “snareov”, klepanje rim in odmev grmskih dogodivščin, zapisanih v grmsko kroniko s podpisom šele sedemnajstletnega avtorja, ki nosi iz priimka izpeljan psevdonim, Povšo.
Mati so ga rodili in orojstnoknjižili z imenom Matjaž Povšič, Osnovna šola Grm mu je dala ustvarjalni zagon, malo kdo pa je ob valeti in njegovemu poskusu rimorecitiranja mislil, da bo še ne tri leta pozneje zrasel v enega največjih upov slovenske hiphop scene. Začelo se je s patetično-humornim demo posnetkom “Povšo sem”, kjer pa je mladi reper že pokazal, da sklada rime bolje od svojih vrstnikov.
Morda je tu mesto, ko je potrebno reči: "Da, vsak je lahko raper, vendar vsak NE BI SMEL biti raper." Pretežno rimanje na glagole, nesporočilnost, nepotrebna egocentričnost, slaba dikcija, nenačitanost oz. analfabetizem in še nekaj drugih dejavnikov so že na samem začetku ustvarjanja očiten znak škodovanja rapu in če imaš rad to zvrst glasbe, potem ji naredu uslugo ter se od izvajanja preseli k poslušanju.
K sreči Povšo omenjenih “atributov” nima in v prihodnosti lahko s svojim delom hiphopu le pomaga, akoravno sprva samo v lokalnem smislu. Morda mu manjka klišejska ulična kredibilnost, kajti fant ni bil nikoli diler, se ni pretepal niti imel svoje tolpe. Imel pa je oko in ušesa, da je dogodke skrbno memoriziral, jih po navdihu prelil na list papirja in skozi mikrofon v nekakšen “piflarski” rap začinjen z uličnostjo.
V začetku leta 2011 bo tako lansirana njegova debitantska plošča z naslovom »Dobrodošli na Grmu«. Če je Teorija Đorđe Kesić govorila o Novem mestu, bo Povšo znotraj mesta magnificiral grmski okraj in poslušalce popeljal skozi zgodbe in življenje v svojem delu mesta ob Krki. Nekdaj so nam še kot otrokom na grmski šoli pripovedovali srhljivo zgodbo o družini Valantič. Povšo jo bo vrnil iz pozabe. Vsi se sprašujemo zakaj Lojzka hodi po mestu in poje partizanske pesmi. Povšo vas bo spomnil na legende novomeških cest. Gospe se zgražajo, ko fantje nosijo hlače pod pasom. Povšo bo povedal, zakaj je kul, da si jih spuščaš pod rit.
Tistim, ki ne živijo v bloku, ni jasno, čemu se mestni mulci tako oklepamo teh etažnih grdobij. Povšo vam bo povedal, zakaj ne bo zapustil bloka. In ko se bodo novomeščani spraševali, kje dobit kšnodobroplatočlouk, ne bo težko. Povšo jo bo izdal. Seveda pa mu bo pri tem pomagala ustvarjalna ekipa - obetavni in talentirani producent Klemen Šinkovec »Šinki« ter »šraufača« glasbe Uroš Fink in Mihajlo Milić.
Do takrat pa naj igra uvodna dobrodošlica, salut naselju Grm, kronika mestnega poeta...
M. Vorkapić
Foto: Gal Sušnik
